»Alena, odpuščam ti to žaljenje, ker si - otrok. Želim samo to, da ti ne doživiš ure, kakršno sem doživela jaz, in če jo doživiš, ti želim vsaj toliko sile, kolikor je je bilo v meni, da sem se dokopala s krvavečimi prsti na višino, kjer sem sedaj - ponosna na to, kar sem, ker sem sama iz sebe!«