Ne kupujem kakor kak pritepen tujec, ki mnogo ponuja, potem ga pa lovi za denar bogve kje!«
Začela se je barantija; Jok je privabil v hišo še nekaj sosedov, ki so s Strniško vred poželjivo gledali razsuti denar na mizi, pili in začeli prigovarjati, dokler ni Jok prijel Strniške za roko, jo vlekel k Štefanu in udaril po roki: »Bog daj srečo!« - udaril še po Smrekarjevi in ju sklenil.