Učiteljica ga je bila vesela, ure so potekle tako naglo, da so sedli takoj k obedu, ko sta se nehala učiti.
Pri mizi je vladalo izredno živahno razpoloženje, Viktor je znosil Aleni, karkoli je dosegel slaščic in sadja, na krožnik, Smrekar se je smejal in pil s slastjo, več nego ponavadi.
Po obedu je Viktor sedel očetu na kolena, ga prijel za brke in zaprosil: