Krog osemdeset mečev se je krhalo, iskre so švigale od jekla, razljutil se je po mehki stepi splošen dvoboj najboljših vojakov, kar jih je nosila zemlja ob dolenji Donavi. Pokali so šlemi, hrestali hunski oklepi iz konjskega roga, tisoče kolobarčkov so bliskovito črtali meči v sončnem svitu, zaletavali so se pari borcev, odbijali in odskakovali, napadali in bili vnovič, zamahovali v glave, bodli v prsi in kri je škropila od rok, polivala konje, ki so pobesneli kakor jezdeci in bljuvali pene, spenjali se na zadnje noge, bili s kopiti in grizli ob napetih brzdah. Rado se je pognal kakor tiger za rdečim plaščem.