Godec je legel ob konju v travo in težko čakal zarje. S prvim svitom se je ozrl potuhnjeno na speči tabor, zlezel v sedlo, pobobnal z veliko slastjo po napetem mehu in oddirjal skozi sotesko. Zaljubljen sam v svojo modrost in veliko ukano, je zibal z glavo in gonil ob hribu, doklèr ni prišel do kraja, ki mu ga je opisala Alanka.