Alanka je zasukala kobilico in zdirjala nazaj. Tudi Ljubiničin konj se je zaobrnil, da ga je iztežka vzdržala in obrnila v nasprotno smer. Ko se je Alanka oddaljila, je ustavila kobilico, zloben smeh ji je udaril skozi stisnjene ustnice, da se je prestrašila in pritisnila roko na usta »Le dobro goni, vrabuljica razplakana!