Toda takoj se je zdramila in odšla z Balambakom proti Tunjuševemu šotoru, Črne oči so ji še bolj potemnele, kakor noč maščevanja. Iz njih je švigal ogenj, preteče strele v viharni temi. Pred šotorom jo je Balambak vnovič zaprosil: »Alanka, ljubezen našega rodu, otmi jo smrti, da ne umrem jaz in z menoj mnogo zvestih molojcev.