Rado in Iztok, Velegost in Bojan so sedeli na plohih okrog ognjišča. Pečena jagnjetina jim ni šla v slast, roženica z medom ni krožila od rok do rok. Zunaj je vihralo ljudstvo, ki hipoma zajoka, ki obupuje in preklinja, pa ‒ ena beseda, en dogodek, čaša opojne pijače ‒ v solznih očeh se posveti radost, jok se preglasi v smeh, vzdihi v veselo pesem.