Irena se je dotaknila prvega pečata na pismu. Počil je vosek, dotaknila se je drugega, svilena vrvca je zdrsnila s pergamenta, prsti so se ji tresli, vsa duša ji je obvisela na lepih črkah; ki jih je pisala spretna trgovčeva roka. Sužnja je utihnila; gibale so se samo ustnice v molitvi, ‒ njeni pogledi so s strahom in upanjem viseli na očeh gospodarice! ki je pričela brati.