Za trenutek se je zgrozila, prijela bujne lasé in si zakrila z njimi obraz. Ko bi bilá nosila v duši evangelij, kakor je nosila nimb na glavi, bi se bilá dvignila in šla v delavnico do Upravde ter mu z iskrenim poljubom osladila ure dela in izbrisala črne slike v svoji duši, Toda njen evangelist je bil Epikur*. In v njegovem spremstvu je prišla bleda ženska zavist, ki jo je podžigala z ognjem, vžganim v dušo in kri njenemu rodu: Ker ne uživam jaz in mordà nikoli ne užijem, naj tudi Irena ne okusi!