Res iz vrst barbarov, ki so mi uničili Hilbudija?« Upravda ni dvignil oči. »Slabe so moje roké in leta so mi upognila hrbèt in pobeljena glava ni več dom nerazsodnih misli. Toda tako gotovo, kakor me čuje božja Modrost, bi bil že vzkipel in sunil nož v srce Slovenu, če bi bilá resnična trditev Azbadova, ki je skrben po pravici in poštenju.