Tihe bukve so stale naokrog; tisti nad njim je bil odlomljen vrh, mimo katerega je sijalo nanj sonce. Ko je dodobra izpregledal, se mu je zazdelo, da se je od nekod vrnil, s poti, ki je bila grešna. Spet ga je obšel sram, da je glasno vzdihnil: »Moj Bog, da sem tak revež.«