Vsak je bil, kakor da ima opravka samo s seboj in s svojo bolečino, ki je glodala in rila v srcu kakor strup. Po čakanju, ki je bilo samo trpljenje in muka, je privozil vlak. Hripavi glasovi so klicali iz vagonov, nema množica na kolodvoru se je prebudila, črna truma moških se je odtrgala od pisanih ženskih oblek, dvignil se je jok, nastalo je prerivanje in gneča.