Od kod je, ko nihče ne ve, in vendar šepetajo usta, da so jo čakali narodi, da je že bila med nami, ko je še ni bilo ‒ nje, z grozo prerokovane. Ni ga več preroka, samo šepet njegovih ustnic živi med nami: »Ko bodo ljudje nosili krvave srajce za praznik, ne bo več daleč obletenje sveta.« »In hudo na svetu se prične tedaj, ko se bosta srečala duhovnika na razpotju in se bosta vprašala: Prijatelj, kje je prava?«