Oče čuva tovarno in hodi kot senca ter živi nem in zamišljen z družino vred ‒ od lakote.
3 »Ciril! Hoj, Ciril!« je zaklical na cesto s praga krčme mlad fant. Na čelu mu je visel čop bujnih, zmršenih las, klobuk je imel pomaknjen daleč nazaj, toliko da je še tičal na glavi.