Ali zgodila se je še druga, zavoljo katere sem nocoj to noč storil obljubo tamle pod križem. Tole obljubo namreč: Na nobeno ustvarjeno reč ne bom več navezal svojega srca: ne na konja ne na kravo ne na travnik ne na njivo ne na pijačo in ne na jed in tudi na človeka nikoli več. To je zaveza kakor zaveza Jobova. Bog mi jo potrdi in utrdi kakor kamen kost.