Nihče ni govoril, razen Janezka, ki je spočetkoma brbral prazne besede in slednjič, ko mu ni nihče odgovarjal, utihnil še sam. Franca je bila čudovito mirna. Kakor bi bila šla skozi vice to noč, kamor jo je poklical nedolžni glas otrokov, se ji je zdelo.