Francka, ki je nezavedno izpukavala lističe drobnega cveta, kakor si ga je bila zataknila na vrtu, je izpustila zmečkani cvet na tla, roke so ji omahnile, lice prebledelo, glava ji je klonila na prsi in hripavo je na pol šepetaje odgovorila: »Nisem, mati!« Nato je sledil nekaj hipov grozoten molk. Materina dvignjena roka se je pričela tresti, dokler ni omahnila in se povesila, oči so zrle zaprte na hčer, noge so se ji šibile, ko je pretrgal molk obupen klic: »Kristus, kaj si nam storila!«