Ko je z nabojnikom dobro potlačil papir in smodnik, je zavil v polojeno krpico kroglo, jo potisnil v cev in začel puško nabijati tako dolgo, da je nabojnik sam skočil iz cevi prav do stropa. Ila ga je grede ujel in rekel: »Moja že trdno sedi! Jutri glej, kroglica, da ne zgrešiš, kamor te bom poslal.«