Očeta je jeza in zamera premotila, da je tik roba svoje parcele posekal dve lepi smreki iz sosedovega. To naj bo, si je mislil, za petrolej, ki smo ga žgali, ko je hodil za Lenico k nam, in še za rjuhe, ki jih je bržkone hodil trgat k naši hčeri. Smreki je podrl in hlode spravil v dolino, toda molčal ko zid o tem.