Leta so tekla v prijateljstvu. Seveda Tevževi bajtarji so kdaj pa kdaj pripeljali voziček butar, malo krompirčka ali karkoli je pač družina potrebovala za čez zimo. Ko pa je prevzel lepo domačijo sin dedovega imena Jurij, že tretji gospodar, se je zglasil pri Tevževi bajti in mu trdo zapovedal: »S ceste pred svojo bajto mi ne boste zategovali voz.