Na Dunaju je začel, v Pragi nadaljeval, potem do zadnjega diha delal v naši in svoji domovini. Ni se branil drobnih del: svetilk, nagrobnikov, okvirov, a tudi to je pričalo o umetniku. Tudi drobna knjiga Makalonca, ki je o njej sam rekel, da mu je ljuba igrača, je dokaz mojstra.