Ko sem bil že po raznih službah ‒ bil tudi lovec, a nič prenevaren zverjadi ‒ sem prehodil že mnogo hribov ponoči in podnevi, a medveda še nisem srečal. Šele ko sem bil v Želimljem za župnika, se mi je ponudila priložnost, da sem ga videl.
Ko sem nekega dne pri odprtem oknu bral, se je oglasil pod oknom oskrbnik posestev turjaških grofov: »Halo, halo, brž zadenite puško na ramo!