Na njenem vrtiču ni bilo drevja razen zelo lepe hruške ržišnice. Tako ji je bilo ime, ker je z ržjo vred že zorela. Fantek ‒ Lukec je bil ‒ je vsako jutro z materjo zgodaj vstal in vselej stekel pod hruško gledat, če se je čez noč kaj mednih nakapalo po tleh.