Navadno je postopala po kvartirju, si umivala bele tačice, česala rjavi kožušček, da se je kar svetil. Časih je seveda pouzmala iz zalog drugih mišk košček slaščice, ko jo je želodček le preveč prosil, naj mu vendarle kaj privošči. Ko se je nekega dne stara miš vrnila z dela domov, ji je Préklica vsa ponosna skočila naproti in kričala: »Nič več na bero!