Ta vrže ogrizek hruške na tla, pograbi salo in si hitro vsega privošči. Storž pa je zdrknil pod smreko in pomlel Lišpavkine zjedi. »Storž, dober si, predober, neumno dober,« ga je ošteval Hudournik. »Viš, nalašč zate sem nastavil slanino; na, pa prav vse znosiš njej.