»Pusti!« ga je zavrnil Hudournik. »Viš ga frkolina,« je tesar brcnil proti psu in tipal odtrgani žep. »Slišite, gospod Hudournik, kakor je moj suknjič že za cigane kar dober, je pa ta žep vendarle vreden požirek slivovke, mar ne? Že zato, ker me bo žena oštevala, ko bo morala spet zavleči to rano na suknjiču.«