V Kakor pusto vreme, tako je bilo nekaj dni pri Mokarjevi družini. Nihče se ni prepiral in jezil, vsak je opravljal svoje delo, in vendar je bilo nekaj mračnega in nesončnega nad njim. Miha ni ciknil več na Janeza in mu ni več oponesel šentjurskega semnja, dekli sta se privadili Ančke in se naveličali jo opravljati, Janez je hodil s trdimi koraki in resno veleval, kakor se spodobi za velikega hlapca.