Mnogo tega je Ančka slišala in zvedela. Grenko ji je vselej kanilo v dušo in v to grenkost je pomakala pero in tožila Janezu, kar ga je podžigalo, da je skoro resnično stradal, samo da je mogel priskopariti še več. Prišle so žene k Ančkini materi: »Ali sta res vaša in Janez ženin in nevesta?«