Tedaj Janez ni vedel, kdaj je prevrnil stolček in pohodil klobuk, ko je obstal sam sredi hleva in je imel roke razkriljene, kakor bi še pritiskal Ančko na razburjeno srce. Ančka je pa hitela pomivati in nič več ji ni visela ruta na oči. Izpod nje so pogledali veseli kodri in se usuli na čelo.