Bil je izredno dobre volje, držal me je pod pazduho, zažvižgal je veselo fanfaro, čudno vase se je zasmejal in potem rekel: »Nocoj ste se izpovedovali svojih grehov, jaz pa sem molčal. Molčal sem, ne, ker nimam ničesar na vesti, ampak ker moja stvar morebiti še ni zastarala in je ‒ rahlo rečeno ‒ prekleto kočljiva. Porotniki navsezadnje ne vem, kaj bi rekli; ali tudi preiskovalni zapor je neroden in pri nekaterih zločinih obligaten ... tudi jaz sem si kupil kazenski zakon, neprijetne bukve: celo o vešalih je v njih branje ...