Da, da, gospod profesor Dušan, nič vam ne bom zameril, ako ne marate več sedeti v moji družbi.«
Profesor Dušan je zopet našel ravnotežje; čez mizo je trčil s svojim kozarcem ob sodnikovega in rekel »živio!« Oglasil se je notar naše družbe, trebušni gospod Tone, in je rekel: »Mlada kri, mlada kri!