Bil je bolj majhne rasti, malo skrivljenih nog, koščenega, golega obraza, kakih petinštirideset let star, oblečen po meščansko ‒ ali dobro, ali slabo, se ni ločilo, ker je bil moker, da se je kar cedilo od njega ‒ in pa narodni znak je imel pripet na suknjo. Mislil sem, ali bi mu še skuhal čaj; pa sem preudaril, da ne. Toliko se je že zopet okrepil, da ga bo lahko odpraviti domov, doma so morebiti v skrbeh ‒ torej v voz z njim, pa domov!