Držal sem ga, brisal mu obraz, težko je sopel, koleni sta mu klecali, drugega ni zmogel, nego zamrmral je nekaj, tačas sem mislil, da zahvalo, morebiti pa je bila kletev. Radoveden sem bil, kako bitje sem pravzaprav ohranil človeštvu. S trudom sem ga zrinil po stopnicah navzgor v sobo, prislonil sem ga ob steno, pregrnil sem divan z rjuho in ga posadil nanj.