In je ljubljanski gospod župan z znano svojo točnostjo odredil nadaljnje poslovanje o tem pismu in je šel in razposlal svoje može in so iskali in našli Janeza Kosa in njegovega zagovornika in dognali, da je vse v redu in da sedi Janez Kos zato, ker je bojevit petelin, že v kurniku in da je bil 17. avgusta, ko je bilo njegovo vežbanje v -acu baš v najboljšem teku in ga domovina nikakor ni mogla pogrešati, vendarle na glavni razpravi v Ljubljani in da je še tisti dan nastopil prisojeno mu kazen, kajti je bil do tedaj že izvršil svoje vaje tam preko z najsijajnejšim uspehom tako v junaških rotitvah kakor v domorodnem kolu.
To je vsa zgodba Janeza Kosa, ki so zaradi nje baje trije počili od smeha. Ne vem, ali so res, pa če so, se mi zdi, da jih ni škoda.