Pa je stalo v onem šopu listov, kako mu je njegov zastopnik in hkratni moj prijatelj pisal z najodličnejšim spoštovanjem, kakršno pač gre takemu ptiču, da bo ta in ta dan, in to baš 17. avgusta, glavna razprava, naj gotovo pride, da sodišču osebno razloži svoj zagovor, kajti njemu, odvetniku, takega zagovora ne bi verjeli. Toda je bila domovina prav one dni pozvala Janeza Kosa na orožne vaje in je bival Janez Kos daleč od domačih livad tam prek v kateremkoli kraju s končnico -ac in se z neumorno vztrajnostjo vežbal v drznih gibih in počepih, v junaškem rotenju in domorodnem kolu. Pa mu je dospelo v roke na belem listu odvetnikovo pisanje pa je šel in se javil komandirju: »Tako in tako, 17. avgusta treba, da sem v Ljubljani!«