In ko mi je spokojna večerna ura prinesla potrebni čas, sem one liste vzel v roko brez razburjenja in brez strahu, toliko da sem telovniku odpel gumb, da s pota spravim sleherno oviro obljubljenemu smehu. No, stvar se je pričenjala dokaj vsakdanje. Moj prijatelj, kogakavski odvetnik, je imel klienta Janeza Kosa.