Pa tudi vse premalo je živ in zgovoren za poklic gostilniškega Kolumba. Tri tedne sva že vkupe, pa mi je vse te dolge dni eno samo stvar znal povedati, da je vredna, da jo zapišem, tisto o Krimu, ki je bil v starih časih ognjenik, prikrit in potuhnjen, pa je nekega dne nenadoma zazijal in pričel iz sebe metati šoto in Ižance. »Ni čuda,« sem dejal, »da je pričel bruhati, ko je imel v sebi šoto in Ižance.«