In je šel po vsej ulici ogorčen glas, da je tolikšna marljivost prevelika in mu bo v škodo na telesu in zdravju, in so resnično bili tiste dni skavtu Petru večkrat v nevarnosti kodri, ušesa in hrbet, kadar se je prikazal sosedom. Skrbni oča mu je svetoval, naj hvalevredno svojo polnočno marljivost rajši posveti manj hrupnemu krščanskemu nauku ali računstvu, gosli pa naj preloži na drugo uro, ki bo manj nevarna zdravju in telesu. Nato je skavt Peter odnehal in ni več vstajal o polnoči.