Potem pa se je zabliskalo in treščilo: »Sedi, cvek na kvadrat, izdajalec do movine in sramota novega veka!« ‒ Ta cvek na kvadrat je bila gorjupa stran resnice, njena sladka stran pa je bila ta, da je tudi Pavle Tinta žel zvrhano mero navdušenega grohota, en sošolec je kar z glavo butal ob klop, drugemu pa se je pričelo kolcati in bi se bil skoraj zadavil. Gospod profesor je razjarjen odropotal iz razreda in je pozabil tobakiro in očala in robec in seveda tudi dežnik, toda je bil dežnik pozabil že prejšnji teden in je bil nemara že sploh pozabil, da ga je pozabil.