Pa še da ni konca njegovi slavi, nego ko je ocvrt, ga nežna roka razloži po najlepšem krožniku, okrasi ga z zelenim peteršiljkom in svečano postavi na belo pogrnjeno mizo. Vse oči so uprte vanj in ga pozdravljajo z blagimi in prijaznimi občutki. Piščanec da gine s krožnika, in ko ga ni več, še živi v hvaležnem spominu.