Dobili smo ga nebogljenca, tako rekoč naravnost z materinih prsi in še v plenicah ‒ toda je bil za svojo nežno starost čuda razumen. Prvi dan, drugi, tretji dan ni dal od sebe ne glasu: zgolj ogledoval si je novo okolico in poskušal, kaka se mu pri nas obeta hrana. Mislim, ako mu ne bi bil ugajal položaj, zatajil bi bil svoje petju vešče moško grlo, da bi ga šteli za samičico, tako bi bil dosegel, da ga razočarani vrnemo, odkoder smo ga dobili.