Ali se spričo jugoslovanske duše in njenih globin in smeri iz njih lahko zanašam, da je oglašeni jastreb res jastreb in da je udomačen in da je naprodaj? Ali ni vse vkupe nič drugega nego Pašić in Beograd in šimi in tramvaj in sem sirota zapeljan v zmoto in pahnjen v nepregledno škodo, gmotno in moralično? In ako stoji potem natisnjeno, da išče izobražena dama s krasno razvito mlekarno živahnega dopisovanja s plemenitimi srci moškega spola v svrho razširjenja obrti ‒ ali je to res tako in je treba, da se z bratsko požrtvovalnostjo zavzamemo za stvar in z združenimi močmi skušamo ustreči dami in njenim željam?