Pa se mi je zasmejal, da mu je ščipalnik skočil z nosa, in me je vprašal, kako dolgo že spim s kučmo čez ušesa, da sem prespal nezaslišani napredek našega novinarstva, ki se mu je prvemu razodela skupna jugoslovanska duša, iz globine te duše je novinarstvo ubralo nove smeri. Potem je rekel, da ima nujnih poslov pri vladi in se je jadrno poslovil kar brez slovesa. Pa se bojimo, tudi to pot ni povedal resnice, kajti je krenil naravnost v gostilno, vlada pa je tačas sedela v kavarni in igrala tarok »z Židom«.