In ni bilo drugače, ubogo ženstvo je kar koprnelo za tem nosom in za njegovo krasoto, gospod Izidor pa si je lahko izbiral in si je nazadnje tudi izbral nevesto, najlepšo in najbogatejšo, in jo poročil in so jo vse druge nesrečnice zavidale za moža in za lepoto njegovega nosu. No, in potem je naneslo, da se je mlada soproga hudo zamerila lepemu svojemu možu. Pa je šel užaljeni mož in je storil nekaj strašnega: odrezal si je nos, svoj oboževani, rajsko krasni nos!