Rekel je, da so ga važni posli zvali tja, in je mežiknil Julki še za tri deci beloga po četrdeset osam; to vino je jako močno in ga Tomo ne pije drugače, nego da stoji na mizi litrska steklenica polna vode. Povedal je, da ni šel nerad v Podgorico, dasi je vedel, kako naporni ga čakajo dnevi. Vleklo ga je tjakaj jugoslovansko srce in se ni ustrašil nikakih žrtev in so bile žrtve mnogoštevilne in obilne.