Kar me ustavi gruča ljudi, suvereni narod je zastavljal ulico in zijal v hišo, iz hiše pa se je razlegal otroški glas: »Lačen, lačen, lačen!« in vmes milo ihtenje. Naš narod ima jako blago srce, več in več se ga je zbiralo pred hišo, gledali so v okno in enega je prevzelo, da ni mogel drugače in je dejal: »Harduš!« Molče smo mu vsi pritrdili.