Sedem nas je in pet kanarčkov, hišni gospodarji nas gledajo postrani, najnujnejši na svetu nam je lastni dom! ‒ Našega najmlajšega sicer bolj mika velik parnik, najrajši bi si želel parnik in okoli parnika primeren kos morja z valovi in ribami in nevihto. Toda je dobrega srca in se je odrekel parniku in morju in sedaj pričakujemo hišo ‒ staro stanovanje smo že odpovedali ‒ in prežim tudi jaz na dimnikarja in belca in bom tiščal gumb, in stric je tudi obljubil, da ga bo, kolikor mu dopuščajo čebele, kajti sedaj medi hoja; seveda z našimi ženskami žalibog nič ni, ker nimajo na pripravnem kraju gumba.