Povedal mi je, da se ločijo vinotočnice po svojem političnem prepričanju v blokaške, v demokratske in srbijanskoradikalne, vmes je tudi kaka komunistična; toda je dejal, da se vinom do sedaj ne pozna politično prepričanje in cenam tudi ne, kajti ‒ kakor rečeno ‒ Hrvatje so zastran vina in njegove prodaje jako pametni ljudje in je pri vinu vendarle glavna reč njegova kakovost in cena. Pripovedoval je prijatelj Blaž in je vzdihnil, da število vinotočnic v Zagrebu tako bujno narašča, da se boji, da ne bo več kos vsemu delu in bo skoro treba, da pusti službo pri financi in gre v pokoj in se popolnoma posveti onemu poslu. Zlasti ko itak ni več za javno službo.