‒ V vznožju gorenjskih snežnikov leži prijazno mestece, skozi mestece je speljana ozka struga, po strugi se leno pomika mrka moča ‒ ‚šajspoh’ ji pravi vrlo prebivalstvo. To ti sodi ime, o tobak izza plota in z groblja, in ne Bosna in Drina in Vardar!« Razgrnili so pred menoj papir, na papirju je bila siva zmes in sem rekel: »To stvar poznam, to je čaj, trikrat prekuhan in trikrat presušen.